Glasba je bila že od malih nog neločljiv del mojega življenja – moja mama je vodila glasbeno šolo, zato nisem imel prav veliko izbire. Svojo pot sem začel s kitaro pri sedmih letih, kasneje sem prešel na klavir, kateremu sem posvetil veliko let resnega učenja. Vendar me je v najstniških letih akademski pristop klaviatur začel utrujati. Prav takrat sem odkril lokalno sceno v Kočevju in energijo živih koncertov.
Skupaj s prijatelji smo ustanovili šolski bend. Vedno me je močno privlačilo bobnanje, in takoj, ko sem se končno usedel za bobne, sem napredoval zelo hitro – pri tem mi je pomagalo trdno glasbeno znanje, ki sem ga pridobil že prej. Od takrat v vseh svojih projektih opravljam izključno vlogo bobnarja.
Izzivi in nasveti za začetnike
Največja težava, s katero se srečuje vsak začetnik, je neodvisnost udov. Dobro se spominjam, kako sem se boril, da roke in noge ne bi ponavljale gibov drug drugega. Takoj ko je ta ovira premagana, se glasbeniku odprejo neskončne možnosti.
Moj glavni nasvet mladim bobnarjem je: vaja brez kompromisov.
- Vzdržljivost: Na začetku sem vadil po 3–4 ure, kasneje pa sem obremenitev povečal na 6 ur na dan. Fizična pripravljenost je tu ključnega pomena: športne aktivnosti dajejo moč in trdnost mišic, ki sta potrebni za večurno igranje.
- Pravilo: Obvezno uporabljajte metronom. To zagotavlja natančnost in preprečuje, da bi igra postala površna.
- Glasbeni obzorje: Začnite igrati ob svojih najljubših skladbah čim prej. To vam omogoča širši pogled na glasbo in vam pomaga, da se ne omejite le na en žanr.
Poklicni razvoj in vplivi
V srednji šoli so mi bili za vzor Red Hot Chili Peppers. Kasneje sem se pridružil ska-punk skupini Sell Out, kjer so bili člani precej starejši od mene. To je bil moj prvi resen korak na profesionalno sceno: gostovali smo po vsej Sloveniji, nastopali na velikih festivalih, kot je River Splash. Prav tam sem dobil pravo ustvarjalno svobodo – sam sem ustvarjal partije v studiu, kar me je na koncu oblikovalo kot profesionalnega glasbenika.
Filozofija zvoka in identiteta
Nisem zagovornik nenehnega menjavanja opreme. Če najdem instrument, ki zveni prav in je všeč mojim kolegom v skupini ter tonskim mojstrom, ostajam zvest tej izbiri.
Zame je najpomembnejša celovitost zvoka skupine. Če bi bobnar na vsak koncert prinašal nov komplet bobnov z drugačnim zvočnim značajem, bi se skupna identiteta skupine sesula. Z bendom smo leta in leta gradili svoj prepoznaven stil, pri čemer je stabilnost opreme pomemben del tega procesa. Eksperimentiranje je primerno v jazzu ali manjših stranskih projektih, v glavnem bendu pa mora biti na prvem mestu značilen, monolitni zvok. Več zanimivih dejstev o Dorianu Grandi https://znaki.fm/sl/persons/dorian-granda/ poiščite na spletni strani Znaki.fm.
Delo v studiu in sinergija zvoka
Če bi me poklicali s ponudbo za snemanje, to verjetno ne bi bil jazz – v ta žanr se nikoli nisem resno poglobil. Moja niša je sodobni pop in mainstream, še posebej projekti, kjer se živo igranje prepleta z elektroniko.
Že vrsto let se ne omejujem le na akustično opremo, temveč aktivno uporabljam elektronske pedale in vzorce. Moj cilj je prenesti bogat studijski zvok albuma na živo na oder. Ko uspeš idealno združiti naravni zvok mikrofonov z dodatnimi studijskimi efekti, nastane prav tisti »polni« in avtentičen zvok, ki resnično deluje na velikih prizoriščih.